Županov govor

Kot je razvidno iz fotografije, je novoizvoljeni župan nagovoril množico, ehm, čredo poslušalstva. Tu je nekaj najpomembnejših delov njegovega inavguralnega govora.

Drage vekacovke, dragi vekacovci, prijateljice in prijatelji bloga, spoštovani Živa in Adrijana, spoštovani Srč... pardon, Miloš!

Prav vam, Živa, Adrijana in cimer gre moj prvi pozdrav. Tekmovanje za glasove z Vami je bila najlepša tekma, kar sem jih kdaj dobil. Pa pustimo, da je bila to moja edina zmaga v življenju, če ne upoštevamo pokrajinskega naslova v šahu v četrtem razredu osnovne šole, megapokala A. Košuta v pikadu in pravkar prestane tekme v "mesta, ki se začenjajo na S" z Živo. Zlasti zate, drage Živa, velja, da bi si prav tako kot jaz zaslužila čast in slavo županovanja. Ne morem kar tako prezreti tvoje visoke priljubljenosti, zato ti že zdaj napovem, da te bom predlagal za Genaralno Sekretarko (poudarek je na prvih šestih črkah druge besede).

(...)
165 oddanih glasov na naših volitvah govori o velikem zanimanju, ki ga uživata naš blog in usoda našega podstrešnega stanovanja. Zato v tem trenutku čutim, da ne govorim le svojim trem prečudovitim sostanovalcem, ampak celotnemu svetovnemu občestvu, zlasti Petarosu, ki je agitiral zame in ki čaka, da mu razodenem, kako ga nameravam poplačati. Dragi Petaros, zaenkrat ti ne morem še povedati, kaj imam zate, te pa lahko pomirim: kljub temu da si na sliki z Magnificom res seksi, ni v mojih načrtih, da bi te poplačal s svojimi naravnimi danostmi. To čast kvečjemu prepuščam kaki volilki (sliko in kratek življenjepis poslati na vekaco@gmail.com z odgovorom na ti dve vprašanji: 1. So ti všeč pesmi De Gregorija in 2. Se je tudi tebi zgodilo, da si si predstavljala cimra, oblečenega v hrenovko, in se začela sama smejat po cesti?)
(...)

Hvala za zaupanje, ki ste mi ga izkazali. Potrudil se bom, da bo poplačano. To pomeni, da bom skušal uresničiti vse, kar sem obljubil. Kandidiral sem, da bi v naše stanovanje po svojih močeh prinesel smeh in dobro voljo. To je moja naloga, ni pa moj edini cilj.
I have a dream, drage vekacovke in dragi vekacovci. Sanjam, da bi junija odšli na počitnice zadovoljni, ker je konec šolskega leta, obenem pa žalostni, ker zapuščamo edinstveno stanovanje.
Sanjam, da bi se Miloš toliko smejal, da bi mu zmanjkalo sape za pogovarjanje s samim seboj, tako pred računalnikom kot v njegovem "kabinetu".
Sanjam, da bi se Adrijana tako režala, da bi njen smeh preglasil letala in Fontanotovo špricanje s pumpo v Ronkah.
Sanjam, da bi se Živa vedno tako smejala, kot se že itak.
Sanjam, da bo naše stanovanje kot urad za brezposelne v času finančne krize. Pred vrati vrsta ljudi in mi, ki jim dajemo upanje.
Sanjam, da bi Stanodajalec vzel proč tisti smrdljivi zeleni divan iz našega stanovanja, in če to ne, vsaj tiste naočnike z njegovega nosa.
Sanjam, da bi puščice našega pikada tako pogosto frčale, da bi zarezale v to prekleto ljubljansko meglo.

Ne sanjam, ampak obljubim, da bom delal na tem, da se uresniči moja zaobljuba ob začetku leta: piu' fatti, un po' meno cazzate.
(...)
Staničeva bo dom za vse goste in raj za moje cimre. Pridite k nam v smehu, bodite pri nas v krohotu, pojdite v solzah.
Vaš župan