Nuvola

Ljubljanki dnevi se za Taziota in Egidiota (SMS in Župana) iztekajo. Ampak, ampak, ampak ... Koliko doživetij zadnje dni. Torek: gresta na kavo, bar itak vedno tisti, gostje pred lokalom tudi. In "Nuvola" v pogovoru z Maršalom in ostalimi začne pripovedovati anekdote iz svojega življenja.

Miloš: "Peter, spij hitro, k če ne bom crknu ud smeha ..."

Peter srkne kavo, sta že na tem da vstaneta in oditeta, ampak prepozno. Planeta v krohot, ker "Nuvola" jih reče še en par "Ej, a si občutu potres, smo ga vprašal. On pa: pizda, po prstih sem zbejžal s sobe, da ne bi zbudu žene ..." "Ej, glej to k je šla zdej mimo. Še kolesa ne bi položu na njo."

Nuvola, si en grande!