2. julij 2009

Čau, Staničeva 14, čau blog ...

Ve in Ka, oziroma Župan in Tazio, sta danes odnesla svoje stvari. Zaprla vrata, pustila za sabo prazno sobo, brez ničesar v omarah, brez ničesar na mizah in policah, brez ničesar na zidovih. Niti slikanice in niti posterja Seredove ni več. Bye, bye Staničeva 14. Ostane le Balada Staničeva 14, ki jo za konec tega bloga tudi objavljamo (prepeva se po ritmu pesmi "Il pescatore" De Andre/PFM - poiščite na Youtube).

Potrpimo še to zimo, da bo vse že enkrat mimo,
malo sreče malo riti, bodo mimo še ti izpiti.
Zunaj pada pada sneg, v njem se zgublja naša sled,
tvoja, Miloš, še največ let, gremo tebi najprej zapet.
(refren la la la ...)
Sprosti se in spi dve bjrci, hladna kri in mirni živci,
pocrtaj tvojo Martino in boš vidu, da bo fino.
Zadnji izpit boš že naredil, se boš znašel na tem ledu,
in ko skopnel bo aprilski sneg, preskočil boš diplomsko gred.
(refren)

Hvala Miloš, čau, adijo, v te verze zdaj kličem Živo,
prav nič tečna rdečelasa, ampak fejst punca s Krasa.
Na glavo daj še en klobuk in dala skoz boš faks brez muk,
naj zaigrajo trobentači, žurajo naj razgrajači.
refren
Temna noč, noč zaspana, tebi pojem Adrijana.
V blogu ni tvojega priimka, saj pod to streho si novinka.
Jerin ti pravi lepotica, praksa pelje te do hospica,
bo tudi tebi šlo vse dobro, le ravnaj se čim bolj modro.
refren
Moji cimri bili so še Jurij, Martina, Tanja in Maja tudi,
prvo leto sam v sobi, poslušal glasbo in zrl v mobi ...
To bilo je tam proti Šiški, preden znašel bi se v tej hiški,
kjer z Milošem delim sobo in še kakšno lušno usodo.
refren
Noč pošpricala je sipa, s snegom je prekrita šipa,
da komaj vidim skozi steklo, da prisluhnem kaj bo reklo.
"To odbodje se izteka," reklo je drevo, najbrž smreka,
to obodje se izteka - štiri leta uspeha in smeha.
refren
Ko zacvetle bodo češnje, zapustil bom to podstrešje,
nič več k Zoranu na bone, daj pridi čas, daj pridi pome ...
Še zadnjo kavo tam pri Jasni, da rečem cimrom bili ste krasni.
Zbogom postelji, ki škripa, zbogom poševna strešna šipa.
refren
S snegom streha je pokrita, zunaj se že skoraj svita,
samo še enkrat hvala lepa, za ta lepa krasna leta.
Za slovo od tega doma, bodo solze bo diploma,
štiri leta so že mimo, zdaj še v srcu čutim zimo ...




Ni komentarjev: